Danilo Suster o varnosti

Danilo Suster je 20 decembra 2010 predaval pri profesorju Potrcu na temo Varnost, namrec spoznavna varnost. Zagovarjal je omejitev varnosti na blizje mozne svetove, kjer je zadovoljen pogoj resnicnosti. Ce bo hotel sklepati v smer spoznavne obcutljivosti pa bo vsekakor moral sprejeti dojemanje varnosti, ki bo vkljucevalo vec kot zgolj obmocno (ali svetno) okolje. Menimo, da bo sicer njegovo dojemanje varnosti ostalo na atomisticnih povnanjenih temeljih. Sami zagovarjamo obliko cezsvetne zanesljivosti, ki ohranja obmocna in svetna okolja kot zazelene, ne pa kot zadnje spoznavna cilje. Prvotni spoznavni cilj je ravno cezsvetna postklasicna varnost. Nacelni dogovor je, da nas bo profesor Suster zopet obiskal v februarju 2011.

Seppo Sajama se zahvaljuje studentom

Seppo Sajama se zahvaljuje studentom pri urah profesorja Potrca, ki so mu, kot pravi, pomagali izboljsati clanek o zmernosti, ki se, vkolikor Vas zanima nahaja pod naslednjo povezavo:

 https://sites.google.com/site/matjazpotrc/moral-reasons-and-generalities?pli=1

Zahvala ljubljanskim studentom je na koncu clanka.

Kartezijanske intuicije

Profesor Potrc skupaj z Dositejem Dereto obdeluje kartezijanske intuicije na dveh glavnih podrocjih: spoznavna teorija in zavestna naperjenost. Glede prve tocke je v obdelavi rokopis knjige Spoznavne razseznosti Hendersona in Horgana, ki bo izsla pri OUP. Oba avtorja, poleg se mnogih drugih pomembnih spoznavnih teoretikov, bosta sodelovala na mednarodnem simpoziju Knowledge, Wisdom and Understanding, ki bo potekal na Bledu od 30 maja do 3 junija 2011. Pri branju omenjene knjige sodeluje tudi profesor Cerkovnik, tako da se je spet oblikovalo drobno jedro Drustva za analiticno filozofijo. Glede druge tocke so tod teme iz knjige Grahama, Horgana in Tiensona Zavestna naperjenost (Phenomenal Intentionality), ki bo izsla pri OUP kot upamo cez nekaj let. V eni od glavnih vlog nastopajo mozgani v kadi, prebirali pa bomo tudi vprasanja dolocenosti dusevne vsebine. Kako se obe omenjeni temi zdruzita? Tukaj je en zacasni odgovor: povnanjeni zanesljivostni spoznavni pristop mora razsiriti ustrezno okolje od obmocnega k svetnemu pa vse do cezsvetnega, da pride do objektivnega upravicenja: tako je ustrezna zanesljivost cezsvetno ponotranjena razvidnost. Ce koga zanimajo sestanki DAFa je vabljen, da se poveze. Mimogrede, o spoznavni varnosti v ponedeljek 20 decembra ob 1120h bo predaval prof Danilo Suster.

Sneg pada

Snezi (bi rekla Miklosic in Brentano) in Matjaz je ugotovil, da lahko kidanje uporabi kot koristno vrsto vsakdanje telovadbe; trik je v tem, da ugotovis pravo mero med kolicino te dejavnosti in med prakticnimi cilji, katerim je namenjena.

Vebrov simpozij 16 aprila 2011 v Radgoni

Organizatorji so na simpozij v Radgoni dne 16 aprila povabili Matjaza Potrca, Emanuela Marinija, Venanzia Raspo, Seppa Sajamo, Dalea Jacquetta, Vojka Strahovnika in Tineta Hribarja. Ti in ostali bodo osvetlili razlicne zorne kote filozofskega dela. Ker so organizatorji v svoji izbiri samostojni, se lahko datum in vabljeni se spremenijo.

Prestizna nagrada za Julijo Potrc

Julija Potrc je prejela prestizno prevajalsko nagrado na knjiznem sejmu v Cankarjevem domu 30 novembra 2010, Matjaz Potrc proslavlja dogodek. Cestitamo!

Pesmi Milana Dekleve

Pesnik in veckratni nagrajenec, pisatelj, sportnik in skladatelj Milan Dekleva je v sredo 24. novembra 2010 govoril o pesmih, ter je svoje pesmi tudi prebiral. Julija Potrc je predstavila nekaj prevodov Deklevovih pesmi v angleski jezik. Jezik poezije morda obsega le nekaj metafor. Pesem je zdravilo za zaslepljenost. Konec je spoznanje, da smo prispeli na zacetek, kjer smo ze bili. Vsaka pesem nas sooci s celoto sveta, in vedno nagovarja celoto vsega. Iz sebe nagovarjamo celoto sveta in zato je poezija nekaj posebnega. To nam pociva v grlu, v prsih, vdihujemo in izdihujemo svet. S poezijo clovek stoji in pade. Daljava se primakne, ko se vsaka stvar nanasa na vse druge. Pesmi so vez med nebom in zemljo. Tisina zemlje, globina neba. Razsvetljenje usmerja luc na ocividnost resnice, v kateri smo vsi vsak trenutek, vendar smo obicajno prekriti z navlako vsakdana. Pesniki in filozofi so poklicani kot delavci v jeziku.

Moceradi

Na svojem sprehodu po gozdu (Holzweg) je Matjaz opazil sedem moceradov, kar je precej manj kot zadnjic, ko jih je njegovo pot preckalo petindvajset.

Matjaz na Mestnem vrhu pri Ptuju

Matjaz je obiskal Mestni vrh pri Ptuju, kjer mu je stric Francek pripovedoval o svojih izkusnjah ko je bil pek in raznovrstni delavec med drugo svetovno vojno v Nemciji v ujetnistvu, skupaj s Francozi, kako se je vrnil domov v negotovem obdobju, ki je sledilo, in kako je Pepka sama oskrbovala zivino ter orala. Francek je zadnji preziveli stric; danes se poslavljajo od tete Milike.

Seppo Sajama v sredo 3. novembra ob 14:40h in 18:50h

Finski filozof Seppo Sajama bo v Ljubljani predaval in se pogovarjal s profesorjem Potrcem v sredo 3. novembra 2010. Ob 14:40h bo govoril o svojem razmerju do slovenskega filozofa Vebra, ob 18:50h pa bo predstavil svojo izbrano temo. Oboje se bo dogajalo na Filozofski fakulteti, Askerceva 2, soba 434.
Seppo je poslal naslednje zacetne misli:

2:40h: Najprej bo podal svoj pogled na Vebra, in sicer o (a) estetiki, (b) zadevanju, (c) modelu duha od predstav do misli.

6:50h: Za drugo predavanje napoveduje nekaj o psiholoskem ozadju zmernosti, ki je lastna le ljudem, ki si lahko zamislijo dve ali vec moznosti za dejanje. Vprasanje zadeva temelje svobodne volje: intencionalnost zavesti. Tukaj je skrajsan povzetek, ki ga je poslal:
     TEMPERANCE AND TOLERANCE
 1. Some comments on the word "temperance"
 2. Plato on temperance
 3. Tolerance in the liberal state
 4. Differences between tolerance and temperance
 5. Can temperance be excessive?
 6. Why be temperate?
 7. Is temperance voluntary?
 8. Is ethics subjective?
 9. The naturalistic foundation of ethics
 10. What is a rational plan of life?

Video posnetki predavanj 2009/2010: vednost, nejasnost, resnica, vesela filozofija

 Tukaj je povezava s spletne strani prof Potrca do video posnetkov njegovih predavanj:
Video posnetki izbranih predavanj v letu 2009/2010: 1- Vednost, 2 - Nejasnost, 3 - Estetska sodba pri Vebru, 4 - Resnica, 5 - Noč čarovnic in pomen, 6 - Naperjenost in razmerja, 7 - Vesela filozofija, 8 - Moje učiteljice, 9 - Dogovor, 10 - Enakost, 11 - Enakost in smisel, 12 - Lepi vzorci, 13 - Zgradba spoznavnega sveta, 14 - Ubožni realizem (za ogled je potreben Windows Media Player, BS Player ali podoben predvajalnik).

Jesenska hoja po gozdu

Jesen je prijetna za gozdne sprehode.

Pomembnost duha, predstave

Prof. Gerard O'Brien bo imel v sredo, 13 oktobra 2010 v sobi 434 na Filozofski fakulteti v Ljubljani dve predavanji. Sledita povzetka v angleskem jeziku, kot ju je predavatelj poslal vnaprej. Prvo predavanje bo ob 14:40h:

1. How Does Mind Matter?

Nothing could be more obvious than that minds matter. Specifically, nothing could be more obvious than that mental phenomena—beliefs, desires, thoughts, perceptions, and so forth—have a causal impact on behaviour. Yet it has proved notoriously difficult to explain how this can be so. The problem of mental causation takes a number of forms in the philosophy of mind. One of these arises from the widely held thesis that the representational properties of mental phenomena are not determined by the intrinsic properties of brains. In this lecture I will explain how this version of the mental causation problem arises. I will then suggest that the apparent insolubility of this form of the problem stems from the “referential” conception of mental content that dominates the philosophy of mind. Once we recognise we are not obliged to accept this conception, and moreover that there is an alternative conception available, some elbow room is opened up for exploration. I will conclude the lecture by briefly exploring the space created by this alternative conception of mental content.

Drugo predavanje bo ob 18:50h, prav tako v sobi 434:


2. Reviving Mental Representation in Cognitive Science

Several lines of argument have lately converged to make trouble for representation in the philosophy of cognitive science. The charge, in a nutshell, is that mental representation no longer earns its explanatory keep, and hence that it’s time to discard this troublesome concept. This lecture will begin with a brief explanation as to why mental representation is on the endangered list in cognitive science. It will then proceed by exploring the nature of representation in connectionist models of cognition. The general aim will be to determine whether representation does play an important explanatory role in these models, and hence whether the recent calls to dispense with this concept are justified.

Praznovanje

Matjaz je praznoval rojstni dan v druzinskem krogu, ter z Vojkom in Danilom. Voscilo mu je med drugim poslal Dale Jacquette.

Pocitniske vijuge, pesem

Zacel pocitnice sem te na Bledu kjer nravi razvnele so razpravo,
od tam sem na Bavarsko sel kjer s starim prijateljem spet stkal sem navezavo,
se prej v Kelmorajnu prijatelju zdravniku zapel sem slavo,
cez luzo z Vojkom pozela na nravnem srecanju sva uspeh,
po Memphisu pri Tiensonu spocil sem se na Samosu na grskih tleh.

Kopriva, Dutovlje in Branka Jurca

V Koprivi na Krasu sem obiskal svoje sorodnike. V Dutovljah smo se pogovarjali o zapuscini moje mame Branke Jurce. To zapuscino bodo obdelali v Dutovljah s podporo iz Sezane. Ze letos je predvidena manjsa razstava v okviru prireditve v Dutovljah. Leta 2014 je predvideno znanstveno srecanje ob stoletnici rojstva, s pregledom otroske, najstniske, crticne in druge proze ter delovanja. Ker je bila Branka uciteljica, pisateljica, rojena v Koprivi, bi bilo primerno poimenovanje osnovne sole po njej.

Lazi: ontoloski, eticni in politicni zorni koti

Profesor Venanzio Raspa iz Urbina, Italija, bo imel serijo predavanj v angleskem jeziku na temo Lazi: ontoloski, eticni in politicni zorni koti, na Filozofski fakulteti, soba 434, in sicer v ponedeljek 24 maja 2010 ob 1120h, in v sredo 26 maja 2010 ob 1440h in ob 1850h. Udelezil se bo tudi simpozija o Skromnem realizmu (Potrc in Horgan, MIT Press) v torek 25 maja 2010 na Filozofski fakulteti.

Boris Majer in Peter Mlakar

Hodec po Ljubljani sem srecal Petra Mlakarja, ki mi je povedal novico o odhodu Dr. Borisa Majerja, katerega zadnji diplomant je bil, kot je dejal. Sam sem kot predsednik SFD kot vem omogocil organizacijo vec prispevkov o Majerjevem delu, sicer pa sem pri njem zagovarjal magistrsko delo o Fenomenologiji in strukturalizmu. Skusal sem pri njem vpisati se doktorat, pa me je napotil na Dr. Franeta Jermana. Moj clanek o treh vplivih Borisa Majerja na moje delo je objavljen pod Clanki na moji domaci spletni strani. Kliknite!

Po glavi se praskata zavoljo predmetnostne teorije

Matjaz in Emanuele Marini sta se srecala in sta se praskala po glavi, tuhtajoc kako prepetnajstiti predmetnostno teorijo. OK, recimo da so ti na voljo zgolj formalni pogoji: slednji ti se ne bodo povedali kaj naj bi bilo pravilno ali napacno dejanje. Zadeve se razsirjajo, prides do stremljenj in vrednot, in to je se vedno vse vtesnjeno v prisilnem jopicu predmetnostne teorije. Ko potisnes zadeve v smer problema substance in razvidnosti, morda pridobis pogoje zadevanja stvarnosti. Primerjaj tisto  dolocujoce, ki ga lahko opredelimo onkraj sveta ter je nejasno, in dolocene zadeve, kjer svetno udejanjenje dogodkov grabi njih zavedno ostrino.

Clanki in srecanja

Delo na kar nekaj clankih gre pocasi naprej. Tukaj je clanek o nejasni vsebini v jasnem svetu, za nacrtovani zbornik. Clanek o pozornosti. Potem clanek o prednostnem monizmu, o plesu. Sodelujem z Vojkom Strahovnikomn, Terryjem Horganom, z Nicole Speletic.V ozadju vsega je se sirsi projekt o semanticnem holizmu. Konec maja pride v Ljubljano Venanzio Raspa, znanstveno srecanje je na Reki in potem na Bledu, 25. maja je v Ljubljani simpozij o moji in Terryjevi MIT knjigi skromni realizem, nato sem povabljen kot referent v Bonn. V bistvu nic novega. Ja, cez dva dni se je napovedal na obisku pri meni Emanuele Marini. Zopet opozarjam na svoja dva bloga in na svoji dve sites, vse dostopno tudi na moji domaci spletni strani, z mnogimi materiali. (Danilu Susterju je moj blog vsec in ga spremlja.) Kot seveda tudi se posebej nekako cez sto mojih sicer se neobjavljenih clankov, se posebej na moji domaci spletni strani.

Smarna Gora, pesem

Povezava k Presernovi pesmi z naslovom Smarna Gora:
http://www.smarnagora.com/smarnagora-pesem.htm
V noči, kadar ure svoje
spolni vseh svetnikov dan,
dokler zjutraj ne zapoje
v čast Marije zvon glasán,
gor na goro - strašno res je -
mrtvih hodijo proces'je
         roženkranc in litaníje
         molit, hvalo pet Marije.
Matjaz Potrc je v svojem studiju primerjalne knjizevnosti poslusal tudi predavanja o predromantiki, in to se zdi lep primer.

Dr. France Prešeren 

Simpozij skromni realizem 25 maja

Knjiga Austere Realism ki sta jo napisala Matjaz Potrc in Terry Horgan je sedaj izsla pri MIT Press v izdaji z mehkimi platnicami. Drustvo za analiticno filozofijo bo v Ljubljani 25 maja 2010 organiziralo simpozij o tej knjigi, Skromni realizem. Kogar dogodek zanima, naj se poveze z organizatorjem prof. Borutom Cerkovnikom (daf-drustvo@guest.arnes.si)
Tukaj je povzetek prispevka Matjaza Potrca na tem srecanju:

Gmotni materializem
Matjaž Potrč
Začelo se je z gmotnim materializmom kot monističnim ontološkim nazorom. Združljivost z zdravim razumom je bila že spočetka njegov sestavni del. To doseže semantična teza o resnici kot posrednem ujemanju. Knjiga bolj umirjeno zagovarja skromni realizem, z gmotnim materializmom kot njegovo podzvrstjo. Pregledamo teze skromnega realizma skozi njihov dialektični razvoj. Nato se osredotočimo na razmerje med skromnim realizmom in gmotnim materializmom. Končno gmotni materializem primerjamo s prednostnim monizmom.

Fotografija prikazuje Matjaza Potrca, Davida Hendersona in Terryja Horgana v Ljubljani 2009.

Nekaj nacrtov in dogajanj

Trenutno delam na projektu povezave med nejasnostjo in moralnimi dilemami, kar bo vodilo k clanku, ki ga bova napisala skupaj s Prof. Dr. Vojkom Strahovnikom. Upam, da k dvema clankoma. Sredi februarja nadaljujem s predstavitvijo knjige Austere Realism (Potrc in Horgan, 2008 MIT Press), in sicer s petim poglavjem. Te predstavitve in se mnoga druga predavanja je posnel G. Rebolj, in upam, da bodo kmalu postala dostopna na spletu. Z DAF (Drustvo za analiticno filozofijo) se dogovarjam o manjsem simpoziju, posvecenemu knjigi Ubozni realizem, nekje od srede maja dalje. Venanzio Raspa, Vojko Strahovnik, Borut Cerkovnik so ze potrdili udelezbo. Natancen datum simpozija bo se dolocen. S Terryjem Horganom sva napisala clanek o spoznavni ustreznosti morfoloske oziroma oblikovne vsebine. Najin velik projekt je clanek za nacrtovan Goffov zbornik o monizmu, kjer bova kriticno ovrednotila Schafferjev prednostni monizem s stalisca gmotnega materializma. Schaffer bo odgovoril, in upava, da bova na to odgovorila se midva. Zanimiv projekt. Z Nicole Speletic in Vojkom Strahovnikom bomo v naslednjih mesecih poskusili dokoncati in poslati v objavo clanek o kvalitetnem izkustvu (fenomenologiji) plesa. G. Strahovnik je ravnokar preoblikoval mojo domaco spletno stran. Opozarjam na razlicne sprotne materiale, ki jih poskusno objavljam na svojih dveh sites, poleg zaloge okoli sto clankov, ki so dostopni na spletni strani. Poleg tukajsnjega bloga obstaja se en dodatni blog o mojem okolju.

Nejasnost in moralna dilema

Moralna dilema sestoji iz dveh nacel, ki sta si nasprotni, in ju tako ni mogoce zadovoljiti. Kljub temu v vecini primerov vrli dejavnik najde prakticni izhod iz dileme. Nejasnost sloni na podobnih temeljih, saj jo obvladujeta dve zahtevi, ki ju no mogoce hkrati docela zadovoljiti. Naceli lahko se vedno spostujemo, vendar se izognemo skrajnemu protislovju tako da jima ne sledimo na brezglav nacin v prav vsakem posamicnem primeru. To je takozvana zen-naravnanost, ki vodi k prevrednotenju in spostuje brezmejnost kot temelj nejasnosti.

Matjaz Potrc filozof novi blog

Matjaz Potrc bo objavljal svoj blog v slovenskem jeziku, poleg ze obstojecega mesanega bloga, ki bo sedaj zgolj v angleskem jeziku. Tale blog bo skusal objavljati zlasti sporocila o dogajanju v Sloveniji. Tukajsnja fotografija je bila posneta avgusta 2009 v Boulderju, Colorado.